Možganski trust se po počitnicah vrača z novicami o spodnjih sosedih iz 20. epizode. Igorju pomagajo spakirati oblačila za počitnice, Juliji izberejo pravilno vrečko za nakupovanje, Matija pa jim skuha polnozrnato kavo, v kateri so sodelavci pustili zajemalko. V poobritku poslušamo prvi del kviza Tole se mi je pa usralo.
Podcast: Download (Duration: 55:29 — 25.4MB)
Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš odgovor na četrto težavo.
Pridi se pogovarjat -> Discord: Apparatus klub
Vprašaj: Če veš, kaj mislim
–
Če veš, kaj mislim! #028
Zapiski:
Glave na gradu: Miti in legende o grajski gospodi, 8. 10. ob 17.30
12. nadstropje – Naturist
Prva tegoba:
Dragi možganski trust,
kako ostalim družinskim članom (predvsem partnerici) dopovedati, da za kampiranje res ne potrebujemo polovice garderobne omare? Vsako leto se iz morja vračamo s vsaj dvema potovalkama popolnoma neuporabljenih oblačil – od spodnjega perila, majic, hlač, dolgih rokavov pa vse do “oblek za lepo”, ki ves čas počivajo zložene kot v izložbi.
Ironično pri vsem tem? Kampiramo v nudističnem kampu. In med celotnim dopustom se morda enkrat odpravimo v bližnje mesto.
Igor
Druga tegoba:
Živjo,
z mamo v se že leta in leta kregava, ker imava različne poglede na vrečke in trgovino.
Torej, če greva v trgovino A, bi jaz vzela vrečke od drugih trgovin, torej konkurence, ona pa od te trgovine.
Mene je strah, da bi me obtožili, da sem vrečko ukradla, ona pa noče, da bi videli, da hodi tudi k drugim. 😂
Katera ima prav? ((Že kar nekaj let živim na svojem in delam kot hočem, ampak me v ozadju še vedno preganja, kaj pa če?)) Morda mi boste vi lahko pomagali, da zaključiva že leta trajajoč kreg.
Julija
Tretja tegoba:
Pozdravljeni gospodje! Najprej hvala, da ste si vzeli čas, da obravnavate naš izziv na vašem konziliju. Ob poslušanju prejšnje epizode, kjer ste gosopdu pomagali z WC školjko v podjetju, smo se odločili, da se obrnemo na vas za drugo mnenje.
Smo ekipa sistemcev, Linuxašev in mrežarjev, ki za svoj tip poklica pride v službo med prvimi. Vem, nenavadno. V navadi nam je, da kdor je prvi, skuha velik lonec kave za vse, tudi ostale, ki pridejo v službo kasneje.
Praviloma vsak od nas spije dve skodelici – eno, ko večine ljudi še ni v službi, drugo pa med tem, ko so pisarne že počasi oblegane. Izziv pa se pojavi ravno tukaj, prenekateri zaposleni šeflo za kavo pusti v loncu in jo ne nasloni izven posode na zunanji rob, kot bi to velevala zdrava kmečka pamet. Že ob tako hudem delovniku in reševanju bizarnih sistemskih in uporabniških zahtev, za povrh dobimo še polnozrnato kavo.
Kaj nam je storiti ? Glede na to, da smo po službeni poti morali obiskati kar nekaj delavnic za razvoj ljudi in kulture vemo, da lahko največ naredimo sami in naj ne spreminjamo drugih in njihovih navad. Kakšne opcije imamo – fizično nasilje, lepa beseda – lepo mesto najde, privatiziramo lonec in kavo, Anže kako to rešujete v zavodu RTV ?
Prosim za nasvet, preden bo prepozno in se samoprijavimo v oddelek Ljudje in kulutra zaradi pomanjkanje kulture drugih ljudi in odlaganja zadružne šefle v kavni zoc.
Hvala za vse nasvete.
Matija
— Afteršejv —
Pižama kviz: Usralo se mi je.
Poglavja:
00:00:00 Začetek
00:08:10 – Spodnji sosed
00:09:45 – Igor: Pakiranje za nudo kamp
00:27:13 – Julija: konkurenče vrečke v trgovinah
00:40:29 – Linuxaši: kava, lonec in šefla
00:55:29 – Poobritek Pižama kviz
Sledite nam na Instagramu, ker tam novačimo vprašanja. Sploh Staretu se splača slediti.
Jože Robežnik
Sašo Stare
Boštjan Gorenc
Anže Tomić