V stotretji epizodi podkasta O.B.O.D., četrti epizodi četrte sezone, sta z nami samo agenta Mito in Aljoša, saj je Igor zadnji trenutek zbolel (ni covid) in je poslal zgolj nekaj vprašanj, zato pa je gost prvi med podkasterji, sam presvitli sultan Anže Tomić. Govorijo pa o najbolj vroči (mini)seriji ta trenutek, južnokorejski Squid Game ali, po obodovsko, Lignji brez meja (Netflix). Anže je s sabo prinesel kar svojo opremo, zaradi česar boste O.B.O.D. slišali, kot ga še niste. Sicer pa pravi, da v penziji igra golf in da je še vedno navdušen nad Tanko rdečo črto, ob Lignjih pa se ni niti za trenutek dolgočasil, njegovi duši itak bolj ustreza risankasto nasilje, kupili pa so ga z drugačnim, svežim konceptom prostovoljne vrnitve, čeprav polje za squid game zgleda, kot bi Picasso narisal raketo za košarko; Mito izpostavlja, da je nasilje v seriji smotrno uporabljeno, da gre za otroško nedolžnost, prepredeno z realnostjo kapitalizma, vedel pa je, da mora pričakovati tudi korejsko melodramo; Aljoša pravi, da bi za 33 milijonov evrov morda tudi on koga ubil, ugotavlja, da imajo ljudje raje ekspliciten boj na življenje in smrt kot dolgoročno in dolgočasno nasilje sistema. Govorijo še o seriji Midve z mamo, D&D, učiteljih angleščine in konjskih dirkah. Citat epizode: »So stvari, ki so ološ. To ni to.« [Poslušaj]
