Stosedemintrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je III. epizoda meseca krvosesov. Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat v goste povabili umetnostno zgodovinarko in gotinjo Nino Misson, da bi z njo govorili o filmu Nosferatu (1922), ki letos praznuje 100. obletnico, pa tudi o predelavah filma in filmu o snemanju filma. Nina razloži, od kod izvira njena ljubezen do vampirjev, sicer pa pojasni, da so vampirji pogosto tudi personifikacija bolezni oziroma smrti, čeprav je po njenem mnenju Nosferatu izjemno tragičen lik, ki se zgolj ravna po svoji naravi; Igor ugotavlja, da je ključna razlika z Drakulo ta, da je Nosferatu namesto kot aristokrat videti kot skvoter, in kot tak reprezentacija Drugega, sicer pa opozarja, da glejte barvno verzijo filma, če želite, da vas je strah; Mito razloži, da ekspresionistični film zaznamujejo ostri koti, močni kontrasti med svetlobo in temo ter prevladujoče diagonale in da gre za začetek grozljivega žanra, ki pa je bolj kot groza ogabija; Aljoša, ki epizodo izkoristi za interpretacijo Ekstaze smrti, razloži, da je imel med gledanjem filma občutek mučnine, sicer pa se sprašuje, ali ni Murnau zajel podobe Nosferatuja iz nemškega kolektivnega nezavednega. Govorijo še o nadležni svetlobi, zadahu, kriptovalutah, prekarcih in Pet Shop Boys. Citat epizode: »Ne govorim iz lastnih izkušenj.«
