Stotrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je II. poletni specijalc. Agenti Mito, Igor in Aljoša so za hip prišli s plaže, v goste povabili doktorico znanosti in bodočo pisateljico Mašo Jelušič ter literarnega kritika in radijca Gorana Deklevo in se z njima lotili serije iz franšize Zvezdnih stez: Deep Space Nine (1993–1999). Maša, ki jo je v ogled Deep Space Nine prepričala šele soseda in ki pada na prijaznost, pogreša izdelana ženska prijateljstva ter priznava, da nikoli ni pogledala epizode, v kateri umre njen najljubši lik; Goran meni, da serija odlično prikaže, kako se šele sčasoma sklenejo prijateljstva, ki segajo onkraj kulturnih, civilizacijskih in specističnih meja, pa tudi to, da je v vsakem raju nekaj nujno zatohlega; Igor, ki še ni pogledal cele serije, odkriva vzporednice z vojno v Bosni, njegov najljubši lik pa je Odo (“Spock-shaped hole”), zaradi njegovega občutka za pravičnost; Mito pravi, da se DS–9 loči od drugih serij Zvezdnih stez po tem, da obravnava vojno ter številne, z njo povezane sociološke, politične in religiozne fenomene, vojni loki pa omogočajo tudi izdelano in boljšo karakterizacijo; Aljoša obožuje kapitalistične in pohlepne Ferengije, sočustvuje s teroristi, eden njegovih najljubših likov pa je nacibirokrat z lepim obrazom, ki ga z užitkom sovražiš. Govorijo še o britju pod pazduho, božanju uhljev, emancipaciji z oblačenjem, Putinu, Iggyju Poppu in seksu z žuželkami. Citat epizode: »Francis Fukuyama nikoli nima prav.«
