Enaintrideseta epizoda, četrta epizoda druge sezone podkasta O.B.O.D. je druga specialka za noč čarovnic (bu!). Tokrat so jo posvetili drugi sezoni antologijske serije Terror: Infamy in grozljivkam z daljnega vzhoda (v resnici japonskim in korejskim). Zato so Mito, Igor in Aljoša v goste povabili Sanjo Struna, filmsko kritičarko s fokusom na azijsko, predvsem pa južnokorejsko filmsko produkcijo in sodelavko sestrskega podkasta FilmFlow. Sanja za agente in poslušalce razloži pojme yurei, bakemono in onryo, pojasni, da so zlobni in grozni v resnici ljudje, na koncu pa izrazi zaskrbljenost za duševno zdravje svojih gostiteljev; Mito seveda ni uspel pogledati serije do konca, zato se v prvem delu skuša nekako vklopiti v pogovor in tala svoje “bonbončke”, za drugi del pa je seveda izbral,kolikor je le mogel, najbolj obskurna filma; Igor pozdravlja bralce podkasta, se navdušuje nad atomsko bombo ter se skromno pohvali, da je bil na setu serije v Kanadi in hodil po onostranstvu; Aljoša ruši civilizacijo, znova udriha čez histerijo nad politično korektnostjo in izpove svoje občudovanje režiserju Takashiju Miikeju, ki ga najbrž ne izgovarja prav. Sicer pa v prvem delu večinoma razpravljajo o ameriških internacijskih taboriščih za državljane japonskega porekla in drugih umazanih delih zgodovine, v drugem delu pa bi se podkast lahko preimenoval v weird zadeve. Kakorkoli, na koncu jim je vsem še krvavo žal, ker niso forwardirali Anžetovega pisma. Citat epizode: »Azija uporablja tišino kot orožje.«
Podcast: Download (Duration: 1:41:30 — 46.9MB)
Naroči se:
O.B.O.D. je na Twitterju, na Facebooku in Instagramu. Tam nam lahko težite, sugerirate, čestitate in pozdravljate.
Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala.
NUCNIK:
The Terror serija na wikiju.
Azijske grozljivke: I Saw the Devil (Ang-ma-reul bo-at-da, Južna Koreja, 2010); Audition (Japonska, 1999); Train to Busan (Busanhaeng, Južna Koreja, 2016); Suicide Club (Jisatsu sakuru, Japonska, 2001); The Wailing (Gok-seong, Južna Koreja, 2016), Ring (Ringu, Japonska, 1998); Thirst (Bajkwi, Južna Koreja, 2009); The Happiness of the Katakuris (Katakuri-ke no kofuku, Japonska, 2001); Onibaba, (Japonska, 1964). Omenijo še The Grudge (Ju-On, Japonska, 2002); časa pa zmanjka za omembo: Shutter (Tajska, 2004); Dark Water (Honogurai mizu no soko kara, Japonska, 2002); The Eye (Gin gwai, Hong Kong, 2002); A Tale of Two Sisters (Janghwa, Hongryeon, Južna Koreja, 2003).
GLEDALI SO ŠE, BRALI SO TUDI:
Tokrat ni bilo časa za to rubriko, prekinilo jo je kričanje.
Igor mimogrede sicer priporoči risoroman Medena koža, ki ga je izdalo Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta.
Sanja priporoča film The Long Walk (Bor Mi Vanh Chark, Laos, 2019), pa tudi sicer druge filme režiserke Mattie Do.
ZAPISKI:
Danes Noč grozljivk v Kinodvoru in Doktor Spanec v KGB!
Čez nekaj dni Liffe! O njem več sproti.
Komad iz filma Suicide Club, ki ga obširno opisuje Mito.
Za džingl uporabljamo izsek iz tegale komada.