Oddaja za legitimno preživljanje prostega časa, kjer Pižama in Anže uživata v klasičnih filmskih mojstrovinah, ki jih nikoli prej nista imela časa ali volje pogledati.
Anže občuduje iguano, Pižama pa z dejstvi podpre teorijo, da je Brane v resnici čebela. Anže pove bržčas najbolj osebno anekdoto, kar jih je kdaj delil s poslušalci. In to vse, preden sploh zapeljeta iz tunela.
Anže se naslaja, ko skuša Pižama ugotoviti, ali sploh gleda pravi film. Nato sedeta v avto kar v copatih in se zadrsata čez zebro. Anže se začuda ne hvali z osebnim rekordom v Donkey Kongu.
Anže in Pižama si oprtata Napota in ga štuporamo odneseta na grad namesto vzpenjače. V zahvalo ju nauči, kako se izgovori bouillabaisse. Anže se znova hvali z ameriškimi prijatelji, Pižama pa zakuha arestantski ramen.
Anže in Pižama na praznovanje festivusa povabita Jocota (javni zavod) in Sašota (komercialc). Kar se začne kot nedolžno naštevanje čudaškosti s spleta, se kmalu sprevrže v vsesplošno branje misli, ki se ga ne bi sramovale niti seanse pri madame Blavatsky.
Pižama sede za volan spuščenega lancerja in se na slepo zapelje po cestah Miamija. Anže se poznavalsko nasmiha in pritisne gas do Čehovovega karambola. Na pomolu opazujeta sončni zahod in že pogledujeta proti Tokiu.
Tomo in Pižama sedeta v spuščeno opel corso in prvič zapeljeta na štart dirke. Hitra nista, drzna tudi najbrž ne, a vseeno odkrijeta, kdo je glavni člen Domove bande klape, in z zmršenimi lasmi na havbi tovornjaka skujeta učinkovitejši načrt za rop.
Anže in Pižama se v tretje podata med magične živali. Aplavdirata napihljivemu zmaju, medlita nad Madsom in tuhtata, koliko filmov smo dobili v enem. Usodo podkasta Glave zapečatita s fortune cookieji. Oziroma vedeževalskimi piškotki, kot bi rekel Anže, ki se skuša otresti angleščine za mikrofonom.