Apparatus

Legitimni podkasti

204: Novoletni specijalc VII: Šund

Objavil

Dvestočetrta epizoda podkasta O.B.O.D. je VII. novoletni specijalc. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste prvič povabili filozofinjo, publicistko in pisateljico Jelo Krečič in s skupnimi močmi se lotijo klasike Šund (1994). Jela ugotavlja, da Tarantinovi junaki nekul naredijo kul in da kljub eklekticizmu slogov pri Tarantinu ne moremo govoriti o relativizaciji resnice, saj drugih filmov tudi ne citira iz igrivosti, ampak iz ljubezni do filmske umetnosti, poleg tega se ji zdi, da se v filmu izkaže tudi njegova ljubezen do prikazovanja malih, obrobnih ljudi Los Angelesa, malih kriminalcev, ki dobijo ves prostor, kar je zelo političen obrat od velikih zgodb preteklosti; Igor ugotavlja, da so za film zelo pomembni razpleti in preobrati, zato pri ponovnem ogledu ne čutiš istega užitka v zgodbi, čeprav jo znaš še vedno ceniti, zdi se mu, da film fetišizira heroin in odvisnost, sicer pa je zanj značilna izredna demokratičnost, saj se Tarantino osredotoča na več likov enakovredno, poudarja pa še, da je bil soundtrack filma povsem samostojen izdelek; Mito opozarja, da Tarantino žanrske like postavlja v drugačno luč in pušča sceno, da razpira njihovo zakulisje in se razvije onkraj klišeja, da postanejo liki tako resničnejši, sicer pa zlasti za Šund velja, da Tarantino nasilje pogosto postavlja v domače, varno okolje, kulturne vplive filma pa postavlja v presek kulture grandža, videotek in dostopnosti filma ter prelamljajoče se logike hiperteksta; Aljoša meni, da je Šund zlasti za mladega moškega vedno pomenil temelj filmske izobrazbe, četudi ga nikoli nisi gledal, vsi poznamo podobe iz filma, pri ponovnem ogledu je zlasti opazoval, kako Tarantino z detajli gradi karakterizacijo likov v nelinearni strukturi, in postmodernizem vidi v literarnem prevpraševanju pomena besed pojmov in znakov. Govorijo še o moških, heroinskih odvisnikih, šund literaturi, Forrest Gumpu, rasizmu, duši, hiperrealizmu nasilja in veceju kot liminalnem prostoru. Citat epizode: »Malce snobovsko se počutim.«

[Read more…]

203: Božični specijalc VII: Gladiatorja

Objavil

Dvestotretja epizoda podkasta O.B.O.D. je VII. božični specijalc. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste povabili človeka ljudstva in gladiatorja Romana Vučajnka in s skupnimi močmi razpredajo o kultni klasiki Gladiator (2000) ter o njegovem nadaljevanju, filmu Gladiator II (2024), ki to skoraj gotovo ne bo postal. Roman opozarja, da sta zgodbi postavljeni v čas, ko je bil rimski imperij talilni lonec, bogastvo pa je še ustvarjalo službe, Maximus mu je všeč, ker uveljavlja pravico do odklopa, medtem ko Hanna izda sodobno nerazumevanje častne smrti v boju, predvsem pa ga moti sporočilo drugega filma, da je pravi junak samo tisti, ki je prave krvi; Igor pravi, da se mu je prvi film ob ponovnem ogledu zdel boljši, kot ga ima v spominu zaradi neprestanega ponavljanja na televiziji, posamezni prizori delujejo samo v kontekstu celote, strah ga je za žito, ki ga je Hanno pustil nepokritega med kurami, predvsem pa bi sam Makrinu pustil, da izpolni svoje maščevanje; Mito ne priporoča podaljšane različice, prvi film zanj ni zgodba o maščevanju, ampak o človeku, ki bi se samo rad vrnil domov k družini, drugi film je bistveno slabše narejen od prvega, oba pa imata scottovsko zmedeno akcijo; Aljoši se zdi Maximus izjemno izdelan glavni lik, Hanno pa le njegov sin, melodrama prvega filma je dobro dozirana in še pred 11. septembrom govori o padcu imperija, drugi del pa okliče za nostalgično nadaljevanje, ker zgolj ponovi strukturo prvega in mu doda nekaj nepotrebnih komplikacij. Govorijo še o vojski, zaljubljanju, Meditacijah, smislu imperija, strasti in rjuhah, tech brojih, opicah in sladkovodnih morskih psih. Citat epizode: »We’ll need a bigger trirema.«

[Read more…]