Stosedeminsedemdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena knjigi Odčepnik in triglava opica: zlata doba računalniških pustolovščin in pokaži-in-klikni pustolovščinam. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste seveda povabili urednika knjige, sicer pa prevajalca špilmojstra in špilologa Sergeja Hvalo – Snetija. Sneti, ki razloži naslov s citiranjem SSKJ, pravi, da je bil računalnik v svojem začetku obskurna in neprijazna škatla in takšne so bile tudi prve pustolovske igre, sicer pa se prvim ustvarjalcem pustolovskih iger pozna, da so brali Tolkiena, se pa izredno jezi zaradi neumnih, nelogičnih ugank, ki so konec koncev pokopale ta žanr; Igor se čudi, da ni bilo med pustolovkami več znanstvene fantastike, sicer pa opozarja, da so bili prvi računalniki tudi sami sestavljanke ter da so sodobne kriminalke še vedno precej pokaži-in-klikni, pri čemer priznava tudi, da smo včasih vsi piratizirali; Mito se pohvali, da “ima analogijo”, toži za časi, ko si težave z računalnikom reševal tako, da si tolkel po monitorju, pri tovrstnih igrah pa mu je bilo vedno všeč predvsem to, da nisi bil pod časovnim stresom in da si lahko igro kadarkoli odložil ter se vrnil k njej, kar je precej drugačna logika od tempa in nuje sodobnih akcijskih iger; Aljoša, ki ne ve, zakaj skuša imitirati idrijsko narečje, priznava, da ni igral nič od tega, je pa prebral knjigo; in zanimivo se mu zdi, da so bile prve, tekstovne igre pravzaprav bolj povezane z branjem romanov kot s čim drugim, za konec pa ljudem, ki so bili “rojeni po besedilih”, vseeno priporoči tudi knjigo, četudi ne igrajo iger. Govorijo še o rubikovih kockah, disketah in cedejih, interaktivnih filmih, pejsažih, prostem džezu, dobrem popu in dobrih teroristih. Citat epizode: »Fergazar al neki.«
