Legitimni podkasti
Še tretjič se Sašo in Aleš z gostjo Ulo Furlan, spustita v globine neznanja! Njihovo “izobraževalno” zabavo pa tokrat ogrozi Sašo, ki kot vedno nekaj zakomplicira! Ula in Aleš sta kar zašvicala, ko ju je Sašo vprašal: “Kdo ali kaj je Vestigialni refleks oziroma proces oziroma odziv?” Hm, če je že vprašanje kompleksno … kako kompleksen je šele odgovor? 😀
Klikneš, poslušaš, izveš.
Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj 😉
Oseminosemdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je drugi oskarjevski specijal. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste znova povabili Ano in Majo iz sestrskega podkasta FilmFlow in skupaj so predebatirali vse glavne kategorije: za najboljši tuji/neameriški film, glavnega in stranskega igralca, glavno in stransko igralko ter režiserja in najboljši film. Ana pravi, da so oskarji filmska Superliga in se pritožuje, ker nagrade podeljujejo mrtvim, sicer pa pogreša Asistentko in First Cow; Maja znova razkaže svoj širok razpon medmetov in vzklikov, za konec pa ostalim razloži še alegorično in simbolno vrednost minarija v Minariju; Igor je film Judas and the Black Messiah gledal kot partizanski film, sicer pa ugotavlja, da oskarjem manjka kategorija za kaskaderje; Mito je oskarja iz inata podelil siru Anthonyju Hopkinsu, čeprav Chadwicka Bosemana sploh ni videl, ter primerja Obetavno mladenko z Djangotom brez okov; Aljoša ni vedel, da je Steven Yeun tako dober igralec in je vesel zanj, da je umrl v Živih mrtvecih, sicer pa so mu šli na jetra klavirski prizori iz Nomadlanda. Govorijo še o smrtni kazni, marketingu nemških filmarjev, o mrtvih in skoraj mrtvih igralcih, o teorijah zarote ter o Da Vincijevi šifri. Citat epizode: »Citizen Kane? It’s all right.«
V tem delu podkasta s pomočjo gostje Ule Furlan, najprej naučimo starše kako otrokom razložiti davke, potem naučimo najstnike, da naj nehajo jamrati, ker so to najlepša leta njihovega življenja in na koncu se še vsi skupaj naučimo: “Kdo ali kaj je Kanotjerca?” Tokrat ve Ula, Sašo in Aleš pa zmedeno gledata, kar je po 65-tih epizodah že kar njun naraven izgled! 😀
Klikneš, poslušaš, izveš.
Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj 😉
Spet smo kle, bejbi dej podej mi žbe. Reperski uvod za vse prave ljubitelje poskočnih ritmov, poskočno pa smo se tudi lotili trenutne družbene situacije in se pogovarjali tudi o miselnosti mladostnikov, kar mi, roko na srce, nismo več. Hate nas je popeljal v tako neslutene višave konstruktivne debate, da smo na koncu podkasta premogli le še nekaj malega energije in vsebine, da smo predelali pereče teme.
Na koncu smo se zabalinal tut v Evroligaške vode, kjer kraljuje Matko, Tilen in Luka sta ga občudovala odprtih ust in oblikovanih mod.
Več pa ne izdamo, če hočeš poslušati tokratni vroči pogovor najprej klikni “DONATONI” gumb, potem pa še play.
TAK ZABAVNY EPIZODOVAN!
Emillio Donattoni: Podpri Dvokorak>>
Tokrat se je v podkastu oglasila Ula Furlan, voditeljica, igralka, influenserka (po novem tudi podkasterka), ki sem pa tja kaj zašepeta v kamero na instagramu … ne razumemo čist ampak supportamo!!! Govora je bilo o starših, otrocih, komediji in razočaranju, ne nujno v tem vrstnem redu! No pa tudi Sašo in Ula nista razočarala, ko ju je Aleš vprašal: “Kdo ali kaj je Dolina razočaranja?”
Klikneš, poslušaš, izveš.
Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj 😉
Sedeminosemdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je, če lahko verjamete, že XXXI. specijal iz karantene. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o debitantskem filmu režiserke in scenaristke Rose Glass, o grozljivki/psihološki srhljivki Saint Maud (2019). Igor meni, da je bistvo tega filma, kako je zgodba podana in kako film izrablja žanrske stalnice in vizualne reference, ob prikazu osamljenosti in izoliranosti od družbe, ki je v pandemiji rekontekstualiziran, pa se človek počuti, kakor da čisto v redu hendla vse tole; Mito tokrat poskuša z religioznimi metaforami, zanj je to zgodba o duševni stiski in orgazmičnem odnosu do boga, ki je očitno na TikToku in je ščurek; Aljoša za začetek Valižanko razglasi za Škotinjo, za konec pa še valižanščino za aramejščino, glavna igralka pa ga je s svojo igro tako prepričala, da je guglal, če je z njo vse v redu. Govorijo še o kokicah, leglu greha, Kafki, Luki Marčetiču in spet tudi o Da Vincijevi šifri. Citat epizode: »Prav presenetljivo je, kako nepretenciozen uspe bit ta film … za razliko od nas.«
Maja o mikrofonih in kako se znebiti odmevov, Uroš bo spet nekaj kupoval in zakaj je Jan veliko preklinjal?
Prvi pomladni FilmFlow je že tradicionalno posvečen dokumentarnim filmom. Izbor iz 23. Festivala dokumentarnega filma tokrat prinaša vonj po politem pivu in švicu v filmu Krvav nos, prazni žepi (2020, Bill Ross IV in Turner Ross), aktualen in urgenten družbeno-filmski eksperiment Ujete v medmrežju (2020, Barbora Chalupova in Vít Klusak) ter razmislek o zmagovalnem filmu letošnje edicije – Punčka (2020, Sebastien Lifshitz).
V zanimive družbene tematike, ki so jih odprli festivalski dokumentarci, smo se podale Veronika Zakonjšek, Maja Peharc in Ana Šturm.
Podcast: Download (Duration: 50:32 — 23.3MB)
–
Naroči se:
Kontaktirate nas lahko na filmflow.pms@gmail.com. Obiščite pa tudi našo spletko filmflow.si.
ZAPISKI
23. FDF
Krvav nos, prazni žepi na IMDb
Krvav nos, prazni žepi (MMC)
Bloody Nose, Empty Pockets: the story of the drunkest film of the year (The Guardian)
Ujete v medmrežju na IMDb
Rad bi te videl brez majice. ‒ Te ne moti, da imam 12 let? (MMC/intervju)
Pogovori z režiserji in drugimi ustvarjalci filmov 23. FDF: Ujete v medmrežju, Pavla Klimešova (YouTube)
Punčka (IMDb)
O stiski transspolne deklice v Punčki (MMC)
Little Girl Review (Variety)
Šestinosemdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je jubilejni XXX. specijal iz karantene. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat gostijo Simona Habjana, enega od organizatorjev festivala Meteorita, ki je letos posvečen globinam, zato govorijo o klasiki The Abyss (1989) oziroma Brezno. Simon je film prvič videl leta 91 na slabi VHS kaseti, a mu je zaradi klavstrofobičnosti kljub temu ostal zelo dobro v spominu, sicer pa so ga z-f filmi naučili tega, da nevarnost vedno preži iz globin; Igorju se je film, ko ga je prvič videl, zdel “vaauu!”, še danes se mu zdi “našponan”, ugotavlja pa, da akcionerji osemdesetih mislijo, da je za rešitev ljubezenskega odnosa treba partnerju samo rešiti življenje; Mito se priklanja Cameronu kot akcijskemu režiserju, ki ve, kaj hoče, čeprav mu je subtilnost skrajno tuja, sicer pa vso epizodo pridoma uporablja navtične metafore; Aljoša govori o specifičnem prostoru in fiziki, o pomembnosti načina ustvarjanja in omejitev ter najde tudi pod vodo prostor za referenco na LOTR. Govorijo še o pomembnosti televizije za prvi stik z vesoljci, pacifizmu, erotični napetosti in svečah. Citat epizode: »Kaj je bolj toplega v nekem hladnem, tehnološkem, klavstrofobičnem okolju, kot človeški glas, ki poje?«