Stosedemindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je peta in predzadnja epizoda meseca vesterna. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o vesternu po letu 1990 (ali vsaj okrog) in vse do danes. Igor pravi, da je v vesternih po devetdesetih zaznati hkratno poveličevanje divjega zahoda in realizem, ugotavlja, da Pleše z volkovi gledalca brez pretiranih razlag popelje po povsem kaotičnem svetu, film Ponudba pa je orto avstralsko brutalen, čeprav najhujših stvari pravzaprav niti ne pokaže; Mito zaznava, da vestern po 1990 med drugim nagovarja policijsko nasilje, po 2000 pa krizo identitete po 11. septembru, poudarja, da Neoproščeno prinaša neko res dokončno noto in da je v svoji apolitičnost zelo političen, Tekla bo kri pa je po njegovem film o ničejanskem idealu; Aljoša zaprisega, da so skoraj vsi brki v Tombstoneu pravi in ugotavlja, da je z njimi res težko igrati, za izvirni Pravi pogum se mu zdi, da je v resnici screwball komedija, medtem ko priredba vnaša več realizma, krutosti, alkoholizma in veščega streljanja. Govorijo še o odročnem jahanju, ameriškem transcendentalizmu, bizonih, ki jejo oreo kekse, ženski seksualnosti, nečimrnosti in o tem, kako Channing Tatum vedno vse pokvari. Citat epizode: »Saj mu pride, res mu pride.«