Stoštiriinosemdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena, čemu drugemu, filmu Dune: Peščeni planet, 2. del, ki ga lahko še vedno ujamete v svojem najljubšem kinu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste povabili novinarja, filmskega kritika in pisatelja Žigo Kastelica. Žiga pravi, da je drugi del Peščenega planeta največ, kar lahko dobimo od filmske izkušnje, primerja ga s trilogijo Gospodar prstanov, osebno mu sicer ni boljši od prvega dela, meni pa, da je drugi del nedvomno bolje tempiran, občuduje tudi subtilnost filma, saj je veliko dogajanja zgolj v obrazni mimiki in pogledih; Igorja so navdušili predvsem detajli, vsaka znanstveno fantastična zadeva je videti fizikalno mogoča, prepričan je, da je Villeneuve režiser, ki razume ekranizacijo, obenem oboževalec knjige in mojster filma, in da je zelo dobro posodobil sporočilo romana; Mito poudarja, kako pomembna sta za film zvočna slika in kontrasti, po njegovem gre za izjemno cinematično izkušnjo, četudi se mu zdi, da je ogled filma najbrž drugačen brez “bremena knjige”, med drugim pa pogreša tudi nekaj ezoterike, politike in spletkarjenja; tudi Aljoša se strinja z drugimi, da gre za zares epski film, da pa je zgodba zelo podrejena prav vizualni izkušnji, film ga je menda kar napadel, sicer pa mu zmanjka nekaj psiholoških momentov ter priznava, da bi tudi sam vedno in povsod izbral Florence Pugh. Govorijo še o džihadu, Shreku, bučnem olju, psihotropnih substancah, Elvisu in Temeljih. Citat epizode: »Pavel to zrihta.«