Stoenainšestdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena filmu John Wick 4, ki ga lahko ponekod še vedno ujamete v kinu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat v goste povabili umetnostno zgodovinarko, likovno kritičarko, kuratorico in kolegico podkasterko Mašo Žekš. Maša, ki je prebrala cel scenarij, je s štirko zadovoljna, čeprav predstavi svoj primer – ne moti je toliko, da je John Wick u izi nesmrten, a franšiza jo je izgubila s svojim absurdnim svetom z neštetimi obredi in svojo analognostjo, filmi jo spominjajo že na špile; Igor, ki se bori z zdravjem, pravi, da ne gre za klasično zgodbo, ki bi imela nek lok, ampak za balet, absurdnost pa deloma pojasnjuje s tem, da film tudi z referencami na druge filme gradi neko drugo realnost, ki sicer zapira njegovo dostopnost; Mito razglasi ta podžanr za “šic-fu” in meni, da je gradnja razkošnega sveta nadomestilo za to, kar po prvem filmu zmanjka – motivacijo, zato je ta svet nujno vse bolj absurden in odlepljen od realnosti; Aljoša pravi, da gre za eno najboljših akcijskih franšiz, kljub banalno neumnem dogajalnem svetu, koreografirana akcija pa daje režiserju in igralcu številne širše možnosti in doprinese k občutku realnosti in fizičnosti itd. Govorijo še o Danu Brownu, vožnji v krožiščih, gobezdalih v kinu, živalih v filmih, uporabi likovne umetnosti in snemanju na resničnih lokacijah. Citat epizode: »Kaj če ima ta pes kakšne alergije?«
