Stodvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena filmografiji Brucea “Brunota” Willisa, ki se je pred nekaj dnevi upokojil. Agentje Mito, Igor in Aljoša so vsak izbrali tri njegove najljubše/najboljše filme, čeprav v resnici govorijo še o mnogih drugih. Igor, ki ni hollywoodski novinar, se najprej razburja, da lahko nagrade za najslabše stvari podeljujejo samo slabi ljudje, predstavi Brunotovo biografijo ter poudarja, da gre za nov tip akcijskega junaka, ki premore naraven smisel za humor; Mito, ki konstantno pozablja predstaviti svoj izbrani film, začne z letečimi glavami in luknjami v trebuhih ter občuduje Brunotov igralski razpon ekstremov: od popadljivega norca, paničnih napadov do nežnih in treznih momentov; Aljoša prizna, da je zaradi Brucea Willisa želel postati policaj, ratalo pa mu je samo v tem, da ima bivšo ženo, ugotavlja, da je z Armageddonom narobe to, da gre vse narobe, ter opozarja, da je Bruno ogromno doprinesel številnim žanrom. Govorijo še o obsedenosti z lepoto, dvobojevanju s kitarami, katanah in Plavi laguni. Citat epizode: »Kdo rabi droge, če imaš Peti element?«
096: Inemuri
Ko učenka sreča svojega mentorja je vedno malo nerodno. No, to se zgodi v tem podkastu, saj je Živa, ki je še tretjič gostja, bila učenka improvizacije pri Sašotu. Ampak o nerodni situaciji med pogovorom ni bilo ne duha in sluha. Mogoče je malo nerodno postalo, ko je Sašo vprašal: “Kdo ali kaj je inemuri?” In ja, Živa in Aleš nista imela pojma …
… klikneš, poslušaš, izveš!
075: POW!
Tokratno epizodo v vaše fikica prinaša BurekBox! Burek. Holesterol, kot je nekoč bil. Hvala!
Sicer pa POW POW!, prpravite se na par ušesodrobilcev, za katere sta poskrbela tudi Debeli Joe in Veliki Kaznovalec.
Ena lepa rdeča nit tega podkasta je, da nehimo mislit sam na svojo rit in da nam na Orlah ne uletavate na mize, če vidte, da je vrsta, ker bomo nekoga odlomil.
Iskal smo razloge, da Lakersi izpadejo tudi iz play-in turnirja in se veselili norišnice, ki se obeta na Eastu, ki ga je Tilen opisal kot megalomanskega. Na zob smo dali tudi prepir v Miamiju, Dallasov morebiten playoff run in še kej!
Živ, živ!
119: Oskarji 2022: Ženske tečejo
Stodevetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena filmom, ki so letos nominirani za oskarje, zato se agentom Mito, Igor in Aljoša, kot se spodobi, pridružita Ana in Maja iz sestrskega podkasta FilmFlow. Skupaj se lotijo kategorij najboljši animirani celovečerec, najboljši dokumentarni celovečerec, najboljši igralec in igralka v stranski vlogi, najboljši igralec in igralka v glavni vlogi, najboljša režija ter najboljši mednarodni film in najboljši film. Ana ugotavlja, da je bilo lansko leto odlično za film, vendar veliko teh dobrih, zlasti evropskih filmov ni med nominiranimi, ves čas hejta Belfast, medtem ko bi lahko neki drugi nominirani film gledala cel dan, ter ugotavlja, da ima manj časa v življenju kot Igor; Maja opozarja, da je med nominiranimi film, ki se je usidral v naša srca in da so Američani fuknjeni, zato bo pobral vse, pa da je Akademija znana po tem, da igra šestdimenzionalni šah; Igor ugotavlja, da je letošnji izbor povprečno bolj komercialen in lahkoten, nagovarja ljudi, da si pogledajo sinhronizirano risanko na Netflixu, da dobimo še kakšno, ter sumi, da bo Akademija nagradila vsaj en zakonski par; Mito se večinoma strinja z drugimi, navdušili so ga predvsem celostni in živopisani filmi, kot režiser, čeprav to ni, pa občuduje tudi teksturo filmov, ki gledalca vabi v nek svet, poln skrivnosti; Aljoša se pusti prepričati Ani, kdo naj dobi oskarja za glavno žensko vlogo, bo pa umrl na tem hribu za to, da Belfast ni zanič, zato obžaluje, da se je usedel tako, da vidi njene gestikulacije, sicer pa izpostavi dokumentarec o maščevalnosti oblasti. Govorijo še o beljenju zgodovine, Beyonce in objemih ter navajajo najbolj znane zapore. Citat epizode: »Vse ostalo je pa mjuzikl.«
074: Yalla Yalla
Obljubi smo, kle je. Druga epizoda v dveh tednih. Sprinterska epizoda, kličte nas Justin Gatling, Usain Bolt in Michael Johnson.
Zapeli smo odo DJ Khaledu, ki je eden najbolj smešnih modelov na planetu zemlja. Omenili smo tudi modela, ki izgleda kot planet in ima po neuradnih podatkih svoje gravitacijsko polje, prosim poguglajte Antoina Walkerja. Sicer pa je bil dotičen osebek na slavnostni ceremoniji, potem ko je Boston upokojil dres in številko Kevina Garnetta. O tem malo, ampak ne preveč, ker nam gre malo na živce.
Sicer pa beseda ali dve o Greggu Popovichu, ki je postal trener z največ zmagami v zgodovini košarki. On je velik šef. Ali je najboljši trener vseh časov? Preveri!
Tudi o Olimpiji, ki jo obkroža velik hype, mi smo (spet) skočili na njihov vlak, ču ču.
Se ga!
Spanje
Osemnajstega marca praznuje SPANJE!
121: 1992 – Driblerja pod košem
Devetdeseta so bila zelo plodno obdobje za afroameriško kinematografijo, saj je Hollywood začel odkrivati in raziskovati (beri: služiti z) afroameriško identiteto. Skozi vrata, ki sta jih v 80. letih odprla Eddie Murphy in Spike Lee, so v tovarno sanj v tem času vstopili številni afroameriški ustvarjalci in ustvarjalke.
Med naslovi, ki spadajo v to obdobje »renesanse« afroameriškega filma, najdemo tudi športno komedijo Rona Sheltona Driblerja pod košem (White Men Can’t Jump), v katerem v vsej svoji atletskosti in dialoški bravuri (za)blestita »kralj« ulične košarke in modni guru Wesley Snipes in njegov nesojeni »luzer« sidekick Woody Harrleson.
V 121. epizodi FilmFlowa se dobimo na ulicah LA-ja oz. na igriščih Venice Beacha, na partiji ulične košarke, oziroma podkasterskega besednega dvoboja.
Podcast: Download (Duration: 47:49 — 22.0MB)
–
Naroči se:
Najdete nas na internetih, in sicer: FB/FilmFlowTM , TW/FilmFlowTW in IG/filmflowpodcast.
ZAPISKI:
White Men Can’t Jump na IMDb
Mubi’s top 50 films of 1992
Black films matter – how African American cinema fought back against Hollywood
In Search of Black Cinema
A Golden Age – The Black Renaissance in 90’s Film & TV
A short history of Black US indie cinema
A Guide to the 90s ‘Golden Age’ of Black Cinema
What White Men Can’t Jump Got Right and Why You Should Watch It
White Men Can’t Jump: Behind the auditions, hustling, and dunks
In White Men Can’t Jump, the real game is off the scoresheet
073: Ratkapa
Babi, we’re back! Prprav župco!
Takšne in drugačne težave, tudi tehnične, so nas spremljale v zadnjem mesecu dni, ampak zdaj smo zadeve uredili in (končno) prekinili hiatus. Sicer smo vmes na smetišče tehnologije zabrisali dve epizodi po uro in pol.
Ker je bilo preveč stvari, da bi jih stlačili v en podkast, je tole šele prvi del doubleheaderja! Naslednji del vam nanudimo čez par dni.
Tokrat smo se posvetili aktualijam, od bioloških odpadkov aka Lakersov do Dallasa in playoff slike. Več vam pa lahko povejo tudi Matkotove ideje za naslov tega podkasta:
Fabrizio Ravanelli, Zombie apokalipsa, Je Westbrook revež?, Pretencije, Diniwidi, Sezonsko pušenje, Gay Wi(e)nner, Ratkapa, Ime (ud)Oka, Rajcer.
Vse to in še več!
118: Šišmišmož
Stoosemnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena najbolj vročemu filmu ta hip, superjunaški temačni detektivki The Batman. Mito, Igor in Aljoša se ga lotijo z zavihanimi rokavi. Igor za začetek razkrije, da je Akvarijmož očim Mjavženske, Batman pa se mu je zdel sijajno mračen, zelo analogen, prikimava tudi temu, da so navezave na stripe in Batmanovo mitologijo zelo nežne ter da v primerjavi s Supermanom Batman na koncu ni mesija, ampak eden od ljudi; Mito si je želel Batmana detektiva in ga tudi dobil, odkriva, da je Reeves Fincher fenboj, film pa po njegovem mnenju govori o svobodi odločitve v kapitalistični družbi; Aljoša poudari, da je bil Colin Farrell res v tem filmu, ni ga sicer prepričala detektivska zgodba, zato pa so ga prepričale zaresnost, brutalnost in fizika akcije ter Batmanov psihološki profil. Govorijo še o valjih, Bullitu, žarnicah, Jezusu in striptizu. Citat epizode: »Kako pa gledaš na Batmana po Wuhanu?«
- « Previous Page
- 1
- …
- 36
- 37
- 38
- 39
- 40
- …
- 181
- Next Page »