Legitimni podkasti
Še vedno je na obisku Alešova najboljša soseda Tanja Žagar in v tem delu izvemo … pač to no, to kar je Aleš vprašal, se pravi: “kdo ali kaj je pravilo Derricka Rosea?” IN še bolj pomembno, izvemo tudi kaj se zgodi, ko te Tanja Žagar prehiti na avtocesti! … Klikneš, poslušaš, izveš!
Stotriinštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je V. novoletni specijalc in III. podelitev nagrad za najboljše žanrske vsebine, obodeki 2022. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste znova povabili nepogrešljivo Ano Jurc in z njo poklepetali o najboljših žanrskih filmih in serijah leta. Ana, ki se še vedno otepa Star Treka, pravi, da nikomur ni res mar za butasti Avatar, navdušuje se nad konceptom Severancea, meni, da ji bo zgodovina dala prav, ker ne gleda Igre prestolov, in okara agente, ker niso vključili nobene romantične komedije; Igor, ki se ne spomni več o čem so se šli letošnji Marvelovi filmi, prizna, da so mu tudi slabi Batmanovi filmi boljši od dobrih Spidermanovih filmov, v grozljivkah pa najbolj ceni lik najboljšega prijatelja, ki ima podkast; Mito, ki se je velikokrat odločil za tistega nominiranca, ki ga je edinega videl, Sandmana ljubkovalno imenuje emo bogec, pove, da se mu je izredno prikupila netoksičnost in nepredvidljivost piratov v Our Flag Means Death, in priznava, da je premalo občutljiv, da bi odkril storilca v detektivki; Aljoša, ki znova dokaže, da nima posluha, meni, da je Tom Cruise nerazumljeni genij današnjega časa in da smo v prisotnosti Nicholasa Cagea vsi nerodni oboževalci, Nak pa okliče za Žrelo med oblaki. Govorijo še o Emi, lebdečih gorah, pogretem mleku, obrazni mimiki in neavtentičnih ladjah. Citat epizode: »Nehite ga srat, fantje.«
Aleš in Sašo tokrat gostita najbolj foxy bivšo najstnico Tanjo Žagar! V tem delu izvemo, da sta Aleš in Tanja soseda, ter da ne vesta “kdo ali kaj je Onomatopija … ne čaki … Onomatopeja, mislim Onomatopoija … lej, pač neki od tega, ena je ziher pravilna!?!?!” … Klikneš, poslušaš, izveš!
Počasi se bližamo zaključku letošnjega popotovanja po nostalgičnih devetdesetih letih.
V 127. epizodi FilmFlowa se – za konec leta primerno – oblečene v ekstravagantne kostume, posute z bleščicami in glasbo kar se da naglas, odpravljamo v leto 1998, ko je na festivalu v Cannesu premiero doživel Majin drugi najljubši film Žametne noči (Velvet Goldmine) režiserja Todda Haynesa.
Beseda teče o fan fictionu, zgodnjih sedemdesetih letih v Angliji, o moških čevljih s platformo, zelenih broškah, glam rocku, dobri muziki, prepovedani ljubezni, iskanju identitete, novem kvirovskem filmu in seveda tudi o letu v katerem so Žametne noči nastale.
Ob ritmih ere glam rocka in Britney Spears, za konec leta z vami zažuramo Sanja Struna, Maja Peharc in Ana Šturm. Vabljene in vabljeni, da se nam pridružite!
Podcast: Download (Duration: 52:29 — 24.2MB)
–
Naroči se:
Najdete nas na internetih, in sicer: FB/FilmFlowTM , TW/FilmFlowTW in IG/filmflowpodcast.
ZAPISKI:
Žametne noči na IMDb
Žametne noči (Wikipedia)
Žametne noči (Letterboxd)
Todd Haynes na IMDb
Todd Haynes (Wikipedia)
Velvet Goldmine: 20 years on, has the time come for Cool Britannia’s Citizen Kane? (Sight & Sound)
Inviting Nostalgia | Velvet Goldmine 20 Years Later (HeadStuff)
How the New Queer Cinema Shaped the ‘90s Indie Film Boom (IndieWire)
MUBI’s top 50 films of 1998 list (MUBI)
MUBI’s New Queer Cinema list (MUBI)
Stodvainštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je V. božični specijalc in XII. epizoda v živo, posneta 23. decembra v Kinoteki v sodelovanju z revijo Ekran, po skupnem ogledu filma. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste prvič povabili scenarista, igralca in producenta Dejana Krupića in z njim govorili o filmu Super 8 (2011). Dejan v zgodbi vidi tudi sebe in svoje kolege, čeprav so bili 20 let starejši, priznava, da ima rad holivudske spektakle, v katerih je čustvena motivacija pomembnejša od logike, zanima ga, kako otroci preživijo vse te travme, sicer pa meni, da je čar osemdesetih v rojstvu tehnologije, in pravi, da so imeli pri snemanju prvega Hostarja še manj opreme kot ti mulci; Igor vsakič, ko gleda ta film, komaj čaka na napise in film, ki so ga posneli otroci, zanimivo se mu zdi, koliko političnih sporočil ima Abrams nevede v svojih filmih, tukaj predvsem kaže podredljivost ameriške družbe, sicer pa nas Super 8 uči tudi to, da so eksplozije kul; Mito meni, da se je Abrams po Super 8 spridil, sicer pa film zgleda zelo spielbergovski in zelo osemdeseta, Abrams, ki je po njegovem izredno kinetičen avtor, v njem pretirava z odboji svetlobe oziroma doslikavo kadra, probleme ima pa tudi s tem, kako zaključiti zgodbo; Aljoša, ki poskrbi za malo ASMR (mouthbreather) in se pritožuje, ker ga nič več ne vabijo na sedmine, meni, da je to film, ki pokaže, kaj vse moški naredijo, da ne rabijo iti na terapijo, opozarja pa tudi na to, da je nostalgija vedno konstruirana in da so geeki zdaj kul. Govorijo še o zelo podobnih Stranger Things, o zloslutnjah, Tistem, kisli repi in kislem zelju, plesanju robota, Gooniesih in Carpenterju. Citat epizode: »Sam prid pa poklič, bomo šli okrog jezera.«
Anže in Pižama na praznovanje festivusa povabita Jocota (javni zavod) in Sašota (komercialc). Kar se začne kot nedolžno naštevanje čudaškosti s spleta, se kmalu sprevrže v vsesplošno branje misli, ki se ga ne bi sramovale niti seanse pri madame Blavatsky.
Aleš in Sašo nadaljujeta svoj “A res, tega ne veš?” eksperiment! Tokrat se dotakneta Formule 1, nilskih konjev, traktorjev in ignorantskih možganov! Napišite nama, kako se vam zdi? … Klikneš, poslušaš, izveš!
Najprej eno majhno opravičilo: Tilen si je pozabil prižgati mikrofon, Matko je vmes cmokal in se mastil z burgerčkom, Luka je bil, tako kot vedno, popoln moški.
Še en disclaimerček: Matko in Tilen sta Luki zaradi stave dolžna vsak po 20 evrov. (Ep. 88).
Mundial je za nami, bilo je fletn, zato smo tudi mi malo povezali oba svetova in našli vzporednice med nekaterimi nogometaši in košarkarji. A imate tudi vi kakšnega?
Za tokratno glavno temo podkasta smo se prelevili v general managerje in debatirali, katere ekipe bi bilo treba razstreliti in kdo ima dovolj piecov, da bi lahko s trejdi prišel na vrh.
Pozor, pozor! Pred vami pa je tudi nova, neimenovana rubrika! Če imate kakšno življensko zagato ali pa kakšno anekdoto ali pa potrebujete našo pomoč pri čiščenju plesni in nakupu avta, potem nam na dvokorak.slovenija@gmail.com pošiljte vaše vprašanje, mi pa vam bomo v naslednji epizodi odgovorili in vam pomagali krmariti čez življenje.
Ni za kej!
Stoenainštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena seriji Andor. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste prvič povabili igralko in improvizatorko Rahelo Klopčič in z njo govorili o tej novi zgodbi iz vesolja Star Wars. Raheli, ki od agentov že takoj na začetku izvabi kolektivni zlovoljni uuuu, je bila serija všeč, toda ne kot del Star Wars vesolja, poleg tega se ji je zdela raztegnjena, izredno naturalistična, motijo jo tudi manj kompleksni ženski liki, najbolj pa je uživala v resničnostnem šovu o zaporu; Igor pravi, da je serija presegla njegova pričakovanja, všeč so mu predvsem psihološko kompleksni liki, ki voljno služijo Imperiju in verjamejo, da je dober, pa to, da uporniki niso prikazani idealizirano, ampak so videti, kot da jih vodi baron Harkonnen; Mito meni, da je franšiza potrebovala točno tako serijo za svoj nadaljnji obstoj, navdušen je nad tem, da se zgodba dogaja zunaj otročje čarovniške navlake, kjer stopijo v ospredje birokratizirani neofevdalizem in velika moralna sivina upornikov; Aljošo je navdušila igralska zasedba, ugotavlja, da je to ena redkih serij, v kateri so se mu zdeli vsi liki zanimivi, razglasi jo za prvi Star Wars za odrasle, ker pripoveduje zgodbo malih ljudi, ki ne bodo končali dobro. Govorijo še o otroški duši, modrem mleku, ujetosti v sistem, služnosti sistemu, Samorastnikih in Ircih. Citat epizode: »On ma pa small dick energy.«