Dvestotretja epizoda podkasta O.B.O.D. je VII. božični specijalc. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste povabili človeka ljudstva in gladiatorja Romana Vučajnka in s skupnimi močmi razpredajo o kultni klasiki Gladiator (2000) ter o njegovem nadaljevanju, filmu Gladiator II (2024), ki to skoraj gotovo ne bo postal. Roman opozarja, da sta zgodbi postavljeni v čas, ko je bil rimski imperij talilni lonec, bogastvo pa je še ustvarjalo službe, Maximus mu je všeč, ker uveljavlja pravico do odklopa, medtem ko Hanna izda sodobno nerazumevanje častne smrti v boju, predvsem pa ga moti sporočilo drugega filma, da je pravi junak samo tisti, ki je prave krvi; Igor pravi, da se mu je prvi film ob ponovnem ogledu zdel boljši, kot ga ima v spominu zaradi neprestanega ponavljanja na televiziji, posamezni prizori delujejo samo v kontekstu celote, strah ga je za žito, ki ga je Hanno pustil nepokritega med kurami, predvsem pa bi sam Makrinu pustil, da izpolni svoje maščevanje; Mito ne priporoča podaljšane različice, prvi film zanj ni zgodba o maščevanju, ampak o človeku, ki bi se samo rad vrnil domov k družini, drugi film je bistveno slabše narejen od prvega, oba pa imata scottovsko zmedeno akcijo; Aljoši se zdi Maximus izjemno izdelan glavni lik, Hanno pa le njegov sin, melodrama prvega filma je dobro dozirana in še pred 11. septembrom govori o padcu imperija, drugi del pa okliče za nostalgično nadaljevanje, ker zgolj ponovi strukturo prvega in mu doda nekaj nepotrebnih komplikacij. Govorijo še o vojski, zaljubljanju, Meditacijah, smislu imperija, strasti in rjuhah, tech brojih, opicah in sladkovodnih morskih psih. Citat epizode: »We’ll need a bigger trirema.«
