Jure in Anže o ljubezni do znanih oseb in spet o stropnih lučeh!
212: Fabjon
Tokratna gostja je voditeljica Lea Mederal Gams, ki jo sicer lahko spremljate v oddaji Potep z Leo, AMPAK danes gre pa Lea na potep s Sašotom … ker se bosta skupaj podala po poti neznanja in iskala odgovor na Alešovo vprašanje: “Kdo ali kaj je Fabjon?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš!
205: Nosferatu
Dvestopeta epizoda podkasta O.B.O.D. je prva v koledarskem letu 2025. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste tretjič povabili umetnostno zgodovinarko Nino Misson in s skupnimi močmi se lotijo filma Nosferatu (2024). Nini se je zdel predvsem vizualno fantastičen, prava gotska poezija, v nekem smislu ji je bil celo pravljičen, za razliko od interneta ni imela problema z brki, je pa velik vtis nanjo naredila Lily-Rose Depp s svojo izredno fizično igro, poleg tega pa opaža, da žensko Nosferatu v tej priredbi tudi privlači; Igor se med ogledom filma ni mogel znebiti podobe Robotnika Jima Carreyja, ugotavlja, da Nosferatu ni (več) romantična literatura, ampak procesira travme prve svetovne vojne in pandemije španske gripe, zaznal je sicer nekaj težav s tempom in motivacijo likov, upa pa, da se bo Skarsgård uspel spet sprostiti v vlogi morilskega klovna; Mito ugotavlja, da je Eggers znova zgodovinsko obsedeno natančen, čeprav je v filmu našel eno napako, poudarja, da sta pošastni Nosferatu in aristokratski Drakula dva zelo drugačna stvora, Orlok je poosebljena kužnost in melanholija, sicer pa je film zanj estetsko dovršen, tehnično, vizualno najbolj zanimiv; Aljoša meni, da Eggers z vključitvijo telesne groze namerno modernizira zgodbo Nosferatuja, všeč mu je prikaz vampirja kot razpadajočega trupla, vrnitev k mitološki podlagi krvosesov, po njegovem mnenju gre tudi za zgodbo o presežnem in potlačenem ženskem užitku, nekoliko pa ga je zmotilo to, da je film mogoče brati tudi kot zgodbo o krivdi za žensko seksualno željo. Govorijo še o plemiških brkih, slabih režiserjih, rdečih zastavicah, tumorjih, nepotešljivem apetitu, steznikih in okultizmu. Citat epizode: »Lepotica in Zver za darkerje.« [Read more…]
Bitka na Sutjeski
Matrica: revolucija: Anže in Pižama na kable vžgeta ladjo in driftata po vzdrževalnem jašku.
129: Sjaši
Big bomboclaat spliff ah bussin inna mi head! S patwo smo vstopili že v sedmo leto snemanj našega podkasta.
Drgač pa:
“EJ, SE VIDMO DRUG LET. HUEHUEHUEHUE.” Konec slabim šalam in voščilom ob novemu letu!
Sicer pa tokrat kar priložnost, da je enkrat koristen tudi Matko z Evroligaškim kotičkom na polovici sezone. Plus izbor 25 najboljših EL igralcev zadnjih in prvih 25 let tekmovanja.
Prej, vmes in na koncu tudi nekaj NBA vsebin. Pa Olimpije se nežno dotaknemo. Nežno.
00:00:00 Uvod in bedarije
00:26:18 Hejt, TV ratingi, bejbe proti tipom, Ant, Thibs
00:45:28 Hiter prelet EL sezone
01:02:31 Top 25 Evrolige
01:19:52 Skip Bayless na tnalu
01:24:00 NBA randomness
01:36:38 Ricksi in Vita
Dvokorak ima svoj Only Fans: http://bit.ly/DvokorakPatreon
Če bi rad podcast podprl z enkratno donacijo, pa to še vedno lahko storiš tule: https://apparatus.si/podpridvokorak/
Hvala ker nas poslušaš, ti ninja napolitanka!
211: Od kdaj je najstarejši grafit … penisa?
V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš!
Nogice
210: Vereja
Srečn’ga pa zdrav’ga!!! Še tretjič je gost Saša Jerković, ki tokrat ve in v prvem delu leta 2025, izvemo odgovor na vprašanje, ki nas mori že odkar smo prvič slišali: Čuk se je oženil, tralalala … ” … “Kdo ali kaj je vereja?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš!
204: Novoletni specijalc VII: Šund
Dvestočetrta epizoda podkasta O.B.O.D. je VII. novoletni specijalc. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste prvič povabili filozofinjo, publicistko in pisateljico Jelo Krečič in s skupnimi močmi se lotijo klasike Šund (1994). Jela ugotavlja, da Tarantinovi junaki nekul naredijo kul in da kljub eklekticizmu slogov pri Tarantinu ne moremo govoriti o relativizaciji resnice, saj drugih filmov tudi ne citira iz igrivosti, ampak iz ljubezni do filmske umetnosti, poleg tega se ji zdi, da se v filmu izkaže tudi njegova ljubezen do prikazovanja malih, obrobnih ljudi Los Angelesa, malih kriminalcev, ki dobijo ves prostor, kar je zelo političen obrat od velikih zgodb preteklosti; Igor ugotavlja, da so za film zelo pomembni razpleti in preobrati, zato pri ponovnem ogledu ne čutiš istega užitka v zgodbi, čeprav jo znaš še vedno ceniti, zdi se mu, da film fetišizira heroin in odvisnost, sicer pa je zanj značilna izredna demokratičnost, saj se Tarantino osredotoča na več likov enakovredno, poudarja pa še, da je bil soundtrack filma povsem samostojen izdelek; Mito opozarja, da Tarantino žanrske like postavlja v drugačno luč in pušča sceno, da razpira njihovo zakulisje in se razvije onkraj klišeja, da postanejo liki tako resničnejši, sicer pa zlasti za Šund velja, da Tarantino nasilje pogosto postavlja v domače, varno okolje, kulturne vplive filma pa postavlja v presek kulture grandža, videotek in dostopnosti filma ter prelamljajoče se logike hiperteksta; Aljoša meni, da je Šund zlasti za mladega moškega vedno pomenil temelj filmske izobrazbe, četudi ga nikoli nisi gledal, vsi poznamo podobe iz filma, pri ponovnem ogledu je zlasti opazoval, kako Tarantino z detajli gradi karakterizacijo likov v nelinearni strukturi, in postmodernizem vidi v literarnem prevpraševanju pomena besed pojmov in znakov. Govorijo še o moških, heroinskih odvisnikih, šund literaturi, Forrest Gumpu, rasizmu, duši, hiperrealizmu nasilja in veceju kot liminalnem prostoru. Citat epizode: »Malce snobovsko se počutim.«
- 1
- 2
- 3
- …
- 185
- Next Page »