Triinštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je specijalna epizoda, posneta iz samoizolacije: agentje Mito, Igor in Aljoša so se odločili, da vam te nenavadne čase še popestrijo s pregledom filmov, serij in knjig, ki obravnavajo pandemije. Načrtovani gost je moral zaradi bolezni v družini odpovedati (ampak ni korona, brez skrbi), kar je verjetno še dobro, saj že sami niso znali nehati, kljub nenehnemu pritoževanju, da ne marajo snemati preko spleta. Igor prizna, da je za tole karanteno treniral celo življenje in se virusov loti z estetskega vidika, na koncu pa omeni še The Cure, ker se pač za tako epizodo spodobi; Mito govori o tem, da pogreša “srepo gledanje v oči” in da vsak dan za deset minut obupa nad človeštvom; Aljoša si je za predstavitev izbral ne najboljše stvari in se izpove, da so zanj opice kapucinke “najlepše opice” (Smo našli pacienta nič za ebolo?). Mimogrede povejo kaj še o vece papirju, napolitankah in o dolgčasu eksistencialistične literature ter izzivajo Anžeta in Godlerja. Citat epizode: “Zdaj se moramo poslušat!”
