Stodvaindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je šestnajsta epizoda, posneta v živo, in sicer 25. maja 2024 na konvenciji Na meji nevidnega na Gospodarskem razstavišču. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste znova povabili literarno kritičarko in urednico Veroniko Šoster in z njo govorili o romanu Izničenje Jeffa VanderMeera in ekranizaciji Alexa Garlanda iz leta 2018. Veronika, ki si je želela, da bi izdala to knjigo, vse od trenutka, ko jo je prvič prebrala, pravi, da je Območje X eksperiment, ki preučuje, kako se lahko človek simbiotično poveže z nekim okoljem, da odnos med naravo in človekom v njem ni antagonističen, s čimer izkazuje mišljenje okoljske krize, Garland pa je po njenem mnenju zadel predvsem vzdušje romana in povzdignil telesno grozo; Igor, ki je velik Garlandov apologet, priznava, da mu je žanr “new weird” izredno zanimiv, poroča, da Jeff ni prebral bratov Strugacki ali gledal Tarkovskega, niti ne priznava Lovecrafta kot svojega predhodnika, prepričan pa je tudi, da je film narejen tako, da je bolj napet; Mito priznava, da ima roman hud učinek, da bralca njegov narativ začne požirati, s čimer je vživljanje vanj bolj plastično, Območje X pa je po njegovem mnenju katalizator sprememb, ki skuša razumeti, kakšen bi bil svet brez človeka, medtem ko je tema filma prej izguba identitete; Aljoša se naveže nanj in ugotavlja, da je sanjska struktura romana podobna delom Franza Kafke, Območje X najbrž predstavlja neko popolno tujost, ki je ne moremo razumeti, v filmu pa je nasilno samo zato, ker so liki samonasilni, sicer pa tudi on v romanu in filmu odkriva grozo antihumanizma. Govorijo še o new weirdu, zaupanju v zvezi, bebavi ameriški publiki, psihadeliji, razpalačinkanju in polzečih črevih. Citat epizode: »Jaz sem stalno razočaran.«
Tehnična ovira s.p.
Nazaj v prihodnost 3: Anže in Pižama si namešata golido prebujevalnega soka in prebereta zbrana dela Julesa Verna.
193: Foh
Kot grande finale njegovega drugega gostovanja v tem podkastu je kantavtor in komični glasbenik Robert Petan, naša fanta vprašal: “Kdo ali kaj je Foh?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš!
Očaraj me s košem, ne s postavo – Opazovalnica v živo
Obzidje ima osteoporozo
Zmajeva hiša 0203: Anže in Pižama si zreta iz oči v oči pod Gorečim mlinom, nakar si raje nadeneta habita in zvrneta kupico v kavarni.
192: Debelinka poravnalka
Še vedno je na vročem stolu ujet kantavtor in komični glasbenik Robert Petan, ki v tem delu skupaj z Alešom poskuša ogovoriti na Saševo vprašanje: “Kdo ali kaj je Debelinka poravnalka?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš!
120: SHOUT mothafuckin OUT
Tko. Poreč, predolgo in samo za vas.
Inside the NBA z našima Teksašanoma Luko in Tilnom. Kako zgleda finale od blizu in zakaj izgleda 4:1. POGLEJ IN POVEJ.
Nastavljali smo se žarkom, pa še čemu drugemu, AEŠ.
DVOKORAK MERCH: https://app.vibeit.co/sl/dvokorak
Dvokorak ima svoj Only Fans: http://bit.ly/DvokorakPatreon
Če bi rad podcast podprl z enkratno donacijo, pa to še vedno lahko storiš tule: https://apparatus.si/podpridvokorak/
Črna luknja
Zmajeva hiša 0202: Anže in Pižama analizirata družinske dinamike v Kraljevem pristanku in na Zmajevem kamnu ter trosita popkulturne reference za starejše občane.
191: Temelji
Stoenaindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena prevodu z-f klasike, trilogije Temelji Isaaca Asimova in seriji, ki nastaja po knjigi. Agenti Mito, Igor in Aljoša so brez gosta in sploh je epizoda družinska; knjigo je prevedel Igor, uredil in izdal pa Aljoša. Igor se pohvali, da je lahko med prevajanjem velikokrat uporabil besedo obod, poudarja, da je Asimov črpal iz propada rimskega cesarstva in britanskega imperija, kritike birokracije in upanja ob ustanovitvi Združenih narodov, iz družboslovnega vidika se mu zdi problematična rešitev skrivne elite, ki iz ozadja usmerja množice, razloži pa tudi, kako je boj proti znanosti tudi boj proti enakopravnosti; Mito, ki tokrat ni pogledal serije, pravi, da je knjiga težkokategornik znanstvene fantastike, ki zastavi ogromno tem, ki jih pozneje srečamo v delih z-f, tudi v Zvezdnih stezah, hkrati pa si drzne napovedovati prihodnost, je kritika ameriškega liberalizma in presenetljivo odlična knjiga, čeprav liki in nekateri daljši pasusi niso najbolje izpisani; Aljoša v njej razbira aktualno temo propada naše zahodne družbe, predvsem pa se znova sprašuje o predestinaciji: je to načrt, ki se samouresničuje, ali načrt, ki ga nekdo uresničuje, da se samouresničuje, poudarja pa tudi, da cilj nikoli ne opravičuje sredstev. Govorijo še o televiziji, zakonih robotike, kolesu zgodovine, veliki zaroti, Sovjetski zvezi, podmornicah in množičnih medijih. Citat epizode: »Mogoče žarimo veselje, nismo pa strupeni.«
- « Previous Page
- 1
- …
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- …
- 185
- Next Page »