Stoštiriindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena filmu Everything Everywhere All at Once oziroma Vse povsod naenkrat, ki ga lahko kje še ujamete v kinu. Agentje Mito, Igor in Aljoša so tokrat brez gosta, a nekoliko odmevajo, saj so snemali v Mitovem ateljeju v Škofji Loki (Gorenjska reprezent). Igor pravi, da je sporočilo filma to, da za rešitev večvesolja ni treba vseh pretepst, ampak je treba biti prijazen, kljub temu pa so pretepaške koreografije mega, sicer pa ugotavlja, da bo tole epizodo (žal?) najbrž poslušalo več ljudi kot pogledalo ta film; Mito pravi, da ima film odlike zlatega Hollywooda osemdesetih, pozitivno ga je presenetil tudi igralski razpon, svežino absurdnega humorja pa odkriva predvsem v njegovi vizualnosti, sicer pa je na koncu pričakoval zakonski tvist; Aljoša skuša na začetku prešteti vse Noči čarovnic, v katerih je igrala Jamie Lee Curtis, pa vse Chrise, sicer pa je navdušen nad tempom in tonom, presenetilo pa ga je tudi, kako je film istočasno simpl in kompleksen. Govorijo še o Matrici, prdečih truplih, nihilizmu in generaciji Z. Citat epizode: »Zakaj bi jedli kajzerico z luknjo?«
