Legitimni podkasti
Še tretjič je gost komik in prfoks Matic Kokošar, ki se je tokrat skupaj z Alešom znašel pred tablo in se mučil odgovoriti na Sašotovo vprašanje: “Kdo ali kaj je Mentrga?” Oba ste FUL gledala v strop, povsod iskala izgovore in komaj sta znala za 2!!!! 😀
Klikneš, poslušaš, izveš.
Stosedemintrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je III. epizoda meseca krvosesov. Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat v goste povabili umetnostno zgodovinarko in gotinjo Nino Misson, da bi z njo govorili o filmu Nosferatu (1922), ki letos praznuje 100. obletnico, pa tudi o predelavah filma in filmu o snemanju filma. Nina razloži, od kod izvira njena ljubezen do vampirjev, sicer pa pojasni, da so vampirji pogosto tudi personifikacija bolezni oziroma smrti, čeprav je po njenem mnenju Nosferatu izjemno tragičen lik, ki se zgolj ravna po svoji naravi; Igor ugotavlja, da je ključna razlika z Drakulo ta, da je Nosferatu namesto kot aristokrat videti kot skvoter, in kot tak reprezentacija Drugega, sicer pa opozarja, da glejte barvno verzijo filma, če želite, da vas je strah; Mito razloži, da ekspresionistični film zaznamujejo ostri koti, močni kontrasti med svetlobo in temo ter prevladujoče diagonale in da gre za začetek grozljivega žanra, ki pa je bolj kot groza ogabija; Aljoša, ki epizodo izkoristi za interpretacijo Ekstaze smrti, razloži, da je imel med gledanjem filma občutek mučnine, sicer pa se sprašuje, ali ni Murnau zajel podobe Nosferatuja iz nemškega kolektivnega nezavednega. Govorijo še o nadležni svetlobi, zadahu, kriptovalutah, prekarcih in Pet Shop Boys. Citat epizode: »Ne govorim iz lastnih izkušenj.«
Anže in Pižama se v tretje podata med magične živali. Aplavdirata napihljivemu zmaju, medlita nad Madsom in tuhtata, koliko filmov smo dobili v enem. Usodo podkasta Glave zapečatita s fortune cookieji. Oziroma vedeževalskimi piškotki, kot bi rekel Anže, ki se skuša otresti angleščine za mikrofonom.
Javljamo se iz piramid v Gezi in temu primerno smo šli v anale hate kotička, naših čustev in najbolj problematičnih igralcev v ligi NBA. Razkrinkali smo tudi vse laži, ki jih je v svet lansiral LeBron, ki je po svojem mišljenju pravi moderni Nostradamus. Ubistvu smo razkrinkal vse buče, ki jih uspešno kotalijo NBA igralci.
Mamo Utah. Mamo pa tudi Lakerse ali pa pastirje iz Brooklyna. Pa Lukeja, ki odlamlja face vsem.
In ja, prvič smo se strinjali s Paulom Piercom. Svašta.
Vidmo.
Stošestintrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je II. epizoda meseca krvosesov. Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat brez gostov govorili o vampirskih komedijah in vampirskih b-filmih. Igor, ki je svojo mladost posvetil temu, da je gledal bedne filme o vampirjih, meni, da je težko narediti dobro grozljivo komedijo, sta pa žanra povezana, saj je vzorec gradnje grozljivega suspenza podoben vzorcu gradnje šale, med drugim pa poroča o vampirskem mjuziklu in vampirskem vesternu; Mito ugotavlja, da se Drakuli Mela Brooksa zelo pozna, da jo je Brooks naredil v devetdesetih, ko je bilo značilno zanj že hitro šopanje šal, ki kmalu postane naporno, pa tudi ne zadenejo pogosto, prizna pa še, da je imel zaradi Plesa vampirjev kot otrok nočne more; Aljoša ugotavlja, da je žanr vampirskega filma zelo “zakoličen”, sicer pa navdušeno poroča o prleških žanrskih entuziastih, društvu Plan 9, ter posebni vrsti vampirjev, ki pijejo kri, polno alkohola. Govorijo še o lesenih metkih, izolaciji hotelov, mladih puncah in Black Eyed Peas. Citat epizode: »Seks je nekaj, kar je vedno smešno.«
Trenutni gost, komik in učitelj Matic Kokošar, je doma iz Baške grape in od tam je v podkast prešvercal eno novo “besedo”, če tako temu rečemo … in sicer je Sašota in Aleša vprašal: “kdo ali kaj je Čfjč?” Oba sta pobuljila kot dve sovi!?!?
Klikneš, poslušaš, izveš.
V tem delu je gost študent, profesor in “mladi” komik novega vala komedije Matic Kokošar, edini človek v Sloveniji, ki ima še bolj čuden smeh kot Sašo! Tokrat ve Aleš, ki ali kolne ali pa sprašuje: “kdo ali kaj je Prasica?”
Klikneš, poslušaš, izveš.
Stopetintrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je peta epizoda pete sezone, obenem pa X. živa epizoda in VI. Halloween specijalc ter I. epizoda meseca krvosesov. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste povabili filozofa in pisatelja Mirta Komela in z njim govorili o romanu Brama Stokerja Drakula ter njegovih ekranizacijah, zlasti o Coppolovem kultnem filmu, ki letos praznuje tridesetletnico. Mirt ugotavlja, da je postala Evropa obsedena z vampirji v trenutku, ko se je zazdelo, da sta zavladala tehnologija in razum, priznava, da je tudi sam iskal grob istrskega vampirja, v Drakuli pa odkriva moment razrednega boja, saj gre najprej za simbolno upodobitev aristokracije, ki kljub političnemu porazu noče umreti, a hkrati tudi že za metaforo kapitala, ki srka živo silo proletariata; Igor se čudi, da se je Coppola najbolje in najbolj seksi odrezal ravno takrat, ko je moral s filmi reševati studio pred propadom, opravičuje Keana Reevesa, češ da je slabo igral in govoril, ker je bil zmatran, sicer pa se mu zdi, da je tisto, kar najbolje predstavlja devetdeseta – morfij; Mito je navdušen nad razgaljajočo se strukturo romana, ki daje bralcu občutek, kot da je del nastajanja knjige, opozarja, da sta Mina in John enakovredna partnerja in pojasni, kako je Coppola brez računalnikov izvedel nekatere posebne efekte oziroma kako je “občeval” s filmom; Aljoša skuša v nekaj minutah povzeti vso zgodovino vampirjev, Stokerja okliče za Šeksvampirja in se navdušuje nad erotičnostjo Coppolovega filma, ki je zanj film o potlačeni ženski seksualnosti oziroma o izbiri med starejšim, seksualno izkušenim moškim in zadržanim, impotentnim lolekom. Govorijo še o Valvasorju, mitološkem rezidumu, madžarski grofici in cagavih moških. Citat epizode: »Tole sem imel jaz v ustih, veš.«
Zmajeva hiša je vsaj za leto zadrlesknila svoje duri. Anže in Pižama preštejeta porode in zmaje ter si postrižeta nohte na nogah, če ju slučajno opazuje Larys. Končno omenita tudi nov emo bend, ki ga je Pižami prišepnil tisti, ki ga Anže noče imenovati.