Stodevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena filmu Furiosa: Del sage Pobesneli Max, ki ga še vedno lahko ujamete v kinu. Agenta Igor in Aljoša sta tokrat brez Mitota, ker so ga šraufali, zato pa se jima je po dolgem času pridružila polovica pokojnega podkasta FilmFlow Maja Peharc. Maja pravi, da ima George Miller za sabo tako filmografijo, kakor da ima v sebi štiri ljudi, da gre nedvomno za film, ki ga je užitek gledati v kinu, čeprav je po tonu in tempu nekoliko neuglašen ter ves čas iz fokusa izgublja osnovni motiv junakinje, prepričana pa je tudi, da ljudje v postapokalipsi nimajo časa za ljubezen; Igor, ki je Cesto besa razglasil za najboljši film prejšnjega desetletja, obžaluje, ker niso Millerju pustili delati Lige pravičnih s kanibalističnim Batmanom, ter se pridružuje režiserjem, ki si razbijajo glavo, kako Millerju uspe posneti vse te osupljive akcijske prizore s kaskaderji; Aljošo ravno zato, ker je film tako dober, motijo številne malenkosti, meni, da montaža preskakuje ključne dogodke v zgodbi, na živce mu je šel Utrganusov končni monolog, zdi pa se mu tudi, da ima film morda preveč zgodbe. Govorijo še o avstralski kinematografiji, igralcih, ki morajo molčati, skokih v sedlo, starosti, stoičnih junakih in junakinjah ter o čiščenju ran s črvički. Citat epizode: »Tok dober film, pa tok mam za skurcat.« P. S. Se opravičujemo za nekoliko slabši zvok; če ni Mitota, nismo profeš.
