Legitimni podkasti
Podkast “A res, tega ne veš?” je nazaj!!! Začenjamo v družbi fantastične igralke in pisateljice pravljic Mojce Fatur, ki se v tem delu skupaj s Sašotom sprašuje: “Kdo ali kaj je Mariko Aoki fenomen?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš!
Stoštiriinšestdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je prvi letošnji poletni specijal in štirinajsta epizoda, posneta v živo, in sicer 21. februarja 2023 na Razliti tinti v Kino Šiška (posnetek dogodka je tudi na YouTubu, povezava spodaj), posvečena slovenskemu žanrskemu stripu. Agenta Igor in Aljoša sta v goste seveda povabila novinarko, stripovsko kritičarko in organizatorko Pio Nikolič. Pia, ki je za pusta osliček brez avtorskih pravic, ugotavlja, da se polje žanra v stripu odpira ravno v zadnjem času, prepoznava, da mnoge sodobne avtorje odlikuje filmsko kadriranje, predvsem pa je zadovoljna, ker so med mlajšimi generacijami striparjev tudi striparke, ki v slovenski (žanrski) strip vnašajo med drugim raznolikost motivov in tem; Igor se je v strip zaljubil zaradi žanra grozljivke, sicer pa ugotavlja, da je strip v Jugoslaviji povedal marsikaj, česar se odkrito ni smelo reči, Lavričevo Slepo sonce okliče za najboljši slovenski znanstveno fantastični strip ter se zahvali Mladini, ki je v veliki meri zaslužna za to, da imamo stripovsko sceno; Aljoša, ki ga na začetku ujamemo med animiranjem občinstva, pravi, da je danes v Sloveniji taka stripovska produkcija, da še on ne zmore vsega kupiti, razkriva, kako je Miki Muster napovedal covid, predvsem pa navija za stripe, ki prikazujejo tesnobno Evropo, kako si ta priključuje periferijo samo zato, da jo lahko izkorišča. Govorijo še o ljubiteljih fitnesa, lepo pečenih meščančkih, popularizaciji stripa, Stotniku Sloveniji, terorju zdravega življenja in preživetju slovenskih striparjev. Citat epizode: »Tudi stripa se moraš naučiti brati.«
Stotriinšestdeseta epizoda podkasta O.B.O.D., zadnja epizoda pete sezone, je posvečena seriji iz franšize Zvezdne steze, Voyager (1995–2001). Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat v goste povabili kolega podkasterja, radijca in blogerja Aljaža Pengova Bitenca. Aljaž, ki prizna, da je svoje gostovanje izsilil, prizna tudi, da mu Voyager v resnici nikoli ni zadogajal, vse sestavine so bile nekako tam, a je vedno nekaj malega tudi zmanjkalo, ugotavlja, da je bila serija snemana v času, ko je bila pax americana na vrhuncu in se je Amerika obrnila sama vase, pri tem pa je odpirala tudi pomembne teme dobe, kot so genski inženiring in duševno zdravje; Igorju, ki je hodil na obiske k ljudem gledat Star Trek, je pa ravno Voyager najljubši Trek, všeč mu je vrnitev k medzvezdnemu potovanju in to, da potujejo povsem po svoje; Mito meni, da je serija s karakternimi študijami presegla številne druge, Janeway je zanj ikona drugega vala feminizma, prizna pa, da je Voyager žrtev svojega časa, ker je nastal pred 11. septembrom; Aljoša obžaluje, da serija na sredi pozabi na številne like in se osredotoči predvsem na seksualizirano Seven of Nine, zanj je eno bistvenih vprašanj Voyagerja, tako kot pri DS-9, ali cilj posvečuje sredstva, pa tudi, ali je umetnost, ki jo naredi UI, sploh prava umetnost. Govorijo še o narativnih lokih, potovanju v času, političnih perverznežih, liberalnih elitah, mormonih ter o bogovih, ki berejo Nietzscheja. Citat epizode: »Foušija vedno nekam pripelje.«
Šokantno! Ne boste verjeli!!! To je ZADNJI DEL PODKASTA (pred počitnicami) … v katerem izveste: Koliko časa spijo mravlje, koliko časa je trajalo najdaljše kolcanje ter katero je najdaljše ime?!?!?! Aja pa izvemo tudi kateri so najbolj dolgočasni in najbolj zanimivi poklici (spoiler alert: tvoj je med dolgočasnimi :D)! … Klikneš, poslušaš, izveš!
V vašo ušesno votlino pošiljamo posebno, ampak tudi že tradicionalno poletno epizodo, polno škržatov, turistične nadlege in lokalnih strokovnjakov za piva, gazirano vodo in špricerje. Mimogrede, številka 45 nima nobene veze z Michaelom Jordanom, ampak je le posledica našega matematičnega debilizma.
Še preden nas je Ante nagnal iz naše strateške pozicije s prižigom žara na 300 stopinj, smo obdelali debelino naših hrenovk a.k.a. hrel, nesmiselnost izjav naših apartmajskih sosedov in Štuleta spet pospremili na toaleto.
Ko je napočil čas za esenco našega podkasta, na trenutke pozabimo, da je to košarka, pa smo na naš oné nabili najboljšega big man ostrostrelca vseh časov, ki je spremenil igro za visoke košarkarje ter se zakopali v potencial letošnjih nabornikov, vse skupaj pa pospremili z nedavnimi trejdi in oceno le-teh. In to je to s strani vaših najljubših mentolčkov v letošnji sezoni.
Vračamo se z velikim pokom – 100la je pred vrati.
Stay tuned.
Anže in Pižama se na popotovanje po diskontni Bradavičarki odpravita v spremstvu reperja Stareta, ki pomaga pri odkrivanju shakespearijanskih referenc. Anže iz prve ugotovi samo eno.
Trilogija Luke Korenčiča se s tem delom (zaenkrat) zaključuje. Tokrat se fantje pogovarjajo o počitnicah in o idejah za nove ODLIČNE slovenske filme, nekje vmes pa Luka in Aleš potočita tudi krokodilje solze, ko ju Sašo vpraša: “Kdo ali kaj so Batavske solze?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš!
Jože, Sašo, Boštjan in Anže vejo, kaj mislijo. Četrtič!
Če bi rad/a slišal/a dodatno mini epizodo podpri Glave.
Stodvainšestdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena komični dramski seriji Ted Lasso, ki si jo lahko ogledate na Apple Tv+. Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat brez gosta ali gostje, a nič manj gostobesedni. Igor, ki je prvič serijo nehal gledati že po eni epizodi, Ted Lasso vidi kot pozitivistično serijo in kot tako antipod humorju mizerije, cinizma in nihilizma drugih sodobnih sitkomov, kot vsebino z močnim kulturnim vplivom, katere ključna tema je skrb za duševno zdravje; Mito serijo (poleg drugih) okliče za mojstrovino televizije, čeprav tretja sezona ni na ravni prvih dveh, saj so želeli čim več likom na silo dati nek zaokrožen zaključek, primerja jo s serijo Sex Education v tem, kako skušata skozi humor razbiti stereotipe in se lotiti tabujskih tem; Aljoša zatrjuje, da že dolgo nismo imeli kakšne dobre športne komedije, pomembne so se mu zdele tudi nogometne teme, saj je nogomet v resnici metafora življenja, Ted Lasso pa je zanj tudi model netoksične moškosti in nestereotipnega nogometaša. Govorijo še o prometni varnosti v Amsterdamu, fotrovskih vicih, britanskih medijih, ločitvah, Pepu Guardioli in Cimerotiču. Citat epizode: »Paulo Coelho iz zasede.«