V tem delu izveš štiri stvari, za ceno ene! Izveš kako biblijsko kakati, zakaj je umrl bruce lee, kateri sadež so najemali in pa katero mesto je “One mile city”! Srečno poslušanje! … Klikneš, poslušaš, izveš!
127: Zakaj je umrl Bruce Lee?
144: Štacjon Enajst
Stoštiriinštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena knjigi in seriji Postaja Enajst. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste po dolgem času povabili kolego podkasterja in statistika Slavka Jeriča, ki je z njimi tokrat prvič še v živo. Slavko pravi, da ga je prepričala zlasti optimistična vizija konca sveta, v kateri redki preživeli vseeno ohranijo svojo človečnost, čeprav sam ni povsem prepričan, da bi bilo tudi v resnici tako, je pa opazil, da se ljudje ob katastrofah za odgovore obrnemo k nadnaravnemu, naj bo to bog ali teorije zarote; Igor, ki pravi, da je lani padel v Shakespeara, meni, da to ni zgodba o pandemiji, ampak o tem, kako je umetnost pomembna za preživetje, v razlikah med knjigo in serijo pa so ga, tako kot avtorico, pozitivno presenetile tudi številne dobre nadgradnje; Mito, edini profesionalni umetnik tukaj, se navdušuje nad lepimi pastelnimi barvami, da končno po apokalipsi ni vse samo črno-belo, zelo pa so ga pritegnili tudi gledališki kostumi; Aljoša, ki zase pravi, da je optimist, se strinja, da serija odlično prikaže, da kultura preživi, če le preživi človek, obenem pa opozarja tudi na vlogo umetnosti kot ideološkega narativa ter na nevarnost ljudi, ki berejo zgolj eno knjigo. Govorijo še o vrstah, maskah, kultih, prevajanju in o tem, kako lepo bi bilo imeti zobozdravnika. Citat epizode: »Bog nas štrafa.«
126: Podpulfrca
Sašo, Aleš in Tanja Žagar se v tem delu podkasta “zmenijo” da bodo drug drugemu nastopali na poroki! Najbolj pomembno vprašanje pa tokrat ni: “a bi se poročil/-a z mano?” ampak: “kdo ali kaj je Podpulfrca?” … Klikneš, poslušaš, izveš!
Glave na gradu – arestantski ramen
Anže in Pižama si oprtata Napota in ga štuporamo odneseta na grad namesto vzpenjače. V zahvalo ju nauči, kako se izgovori bouillabaisse. Anže se znova hvali z ameriškimi prijatelji, Pižama pa zakuha arestantski ramen.
125: Pravilo Derricka Rosea
Še vedno je na obisku Alešova najboljša soseda Tanja Žagar in v tem delu izvemo … pač to no, to kar je Aleš vprašal, se pravi: “kdo ali kaj je pravilo Derricka Rosea?” IN še bolj pomembno, izvemo tudi kaj se zgodi, ko te Tanja Žagar prehiti na avtocesti! … Klikneš, poslušaš, izveš!
143: Novoletni specijalc V: Obodeki 2022
Stotriinštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je V. novoletni specijalc in III. podelitev nagrad za najboljše žanrske vsebine, obodeki 2022. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste znova povabili nepogrešljivo Ano Jurc in z njo poklepetali o najboljših žanrskih filmih in serijah leta. Ana, ki se še vedno otepa Star Treka, pravi, da nikomur ni res mar za butasti Avatar, navdušuje se nad konceptom Severancea, meni, da ji bo zgodovina dala prav, ker ne gleda Igre prestolov, in okara agente, ker niso vključili nobene romantične komedije; Igor, ki se ne spomni več o čem so se šli letošnji Marvelovi filmi, prizna, da so mu tudi slabi Batmanovi filmi boljši od dobrih Spidermanovih filmov, v grozljivkah pa najbolj ceni lik najboljšega prijatelja, ki ima podkast; Mito, ki se je velikokrat odločil za tistega nominiranca, ki ga je edinega videl, Sandmana ljubkovalno imenuje emo bogec, pove, da se mu je izredno prikupila netoksičnost in nepredvidljivost piratov v Our Flag Means Death, in priznava, da je premalo občutljiv, da bi odkril storilca v detektivki; Aljoša, ki znova dokaže, da nima posluha, meni, da je Tom Cruise nerazumljeni genij današnjega časa in da smo v prisotnosti Nicholasa Cagea vsi nerodni oboževalci, Nak pa okliče za Žrelo med oblaki. Govorijo še o Emi, lebdečih gorah, pogretem mleku, obrazni mimiki in neavtentičnih ladjah. Citat epizode: »Nehite ga srat, fantje.«
124: Onomatopoija
Aleš in Sašo tokrat gostita najbolj foxy bivšo najstnico Tanjo Žagar! V tem delu izvemo, da sta Aleš in Tanja soseda, ter da ne vesta “kdo ali kaj je Onomatopija … ne čaki … Onomatopeja, mislim Onomatopoija … lej, pač neki od tega, ena je ziher pravilna!?!?!” … Klikneš, poslušaš, izveš!
127: 1998 – Žametne noči
Počasi se bližamo zaključku letošnjega popotovanja po nostalgičnih devetdesetih letih.
V 127. epizodi FilmFlowa se – za konec leta primerno – oblečene v ekstravagantne kostume, posute z bleščicami in glasbo kar se da naglas, odpravljamo v leto 1998, ko je na festivalu v Cannesu premiero doživel Majin drugi najljubši film Žametne noči (Velvet Goldmine) režiserja Todda Haynesa.
Beseda teče o fan fictionu, zgodnjih sedemdesetih letih v Angliji, o moških čevljih s platformo, zelenih broškah, glam rocku, dobri muziki, prepovedani ljubezni, iskanju identitete, novem kvirovskem filmu in seveda tudi o letu v katerem so Žametne noči nastale.
Ob ritmih ere glam rocka in Britney Spears, za konec leta z vami zažuramo Sanja Struna, Maja Peharc in Ana Šturm. Vabljene in vabljeni, da se nam pridružite!
Podcast: Download (Duration: 52:29 — 24.2MB)
–
Naroči se:
Najdete nas na internetih, in sicer: FB/FilmFlowTM , TW/FilmFlowTW in IG/filmflowpodcast.
ZAPISKI:
Žametne noči na IMDb
Žametne noči (Wikipedia)
Žametne noči (Letterboxd)
Todd Haynes na IMDb
Todd Haynes (Wikipedia)
Velvet Goldmine: 20 years on, has the time come for Cool Britannia’s Citizen Kane? (Sight & Sound)
Inviting Nostalgia | Velvet Goldmine 20 Years Later (HeadStuff)
How the New Queer Cinema Shaped the ‘90s Indie Film Boom (IndieWire)
MUBI’s top 50 films of 1998 list (MUBI)
MUBI’s New Queer Cinema list (MUBI)
142: Božični specijalc V v živo: Super 8
Stodvainštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je V. božični specijalc in XII. epizoda v živo, posneta 23. decembra v Kinoteki v sodelovanju z revijo Ekran, po skupnem ogledu filma. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste prvič povabili scenarista, igralca in producenta Dejana Krupića in z njim govorili o filmu Super 8 (2011). Dejan v zgodbi vidi tudi sebe in svoje kolege, čeprav so bili 20 let starejši, priznava, da ima rad holivudske spektakle, v katerih je čustvena motivacija pomembnejša od logike, zanima ga, kako otroci preživijo vse te travme, sicer pa meni, da je čar osemdesetih v rojstvu tehnologije, in pravi, da so imeli pri snemanju prvega Hostarja še manj opreme kot ti mulci; Igor vsakič, ko gleda ta film, komaj čaka na napise in film, ki so ga posneli otroci, zanimivo se mu zdi, koliko političnih sporočil ima Abrams nevede v svojih filmih, tukaj predvsem kaže podredljivost ameriške družbe, sicer pa nas Super 8 uči tudi to, da so eksplozije kul; Mito meni, da se je Abrams po Super 8 spridil, sicer pa film zgleda zelo spielbergovski in zelo osemdeseta, Abrams, ki je po njegovem izredno kinetičen avtor, v njem pretirava z odboji svetlobe oziroma doslikavo kadra, probleme ima pa tudi s tem, kako zaključiti zgodbo; Aljoša, ki poskrbi za malo ASMR (mouthbreather) in se pritožuje, ker ga nič več ne vabijo na sedmine, meni, da je to film, ki pokaže, kaj vse moški naredijo, da ne rabijo iti na terapijo, opozarja pa tudi na to, da je nostalgija vedno konstruirana in da so geeki zdaj kul. Govorijo še o zelo podobnih Stranger Things, o zloslutnjah, Tistem, kisli repi in kislem zelju, plesanju robota, Gooniesih in Carpenterju. Citat epizode: »Sam prid pa poklič, bomo šli okrog jezera.«
- « Previous Page
- 1
- …
- 26
- 27
- 28
- 29
- 30
- …
- 181
- Next Page »